Prevzem mladička

Vožnja v avtu

Vožnje v avtu bodo mladiči vajeni že od vzreditelja.

Na začetku, dokler je psiček še majhen, ga lahko vozimo v plastični škatli ali zaboju z visokimi stranicami, na primer za sprednjimi sedeži. Dobro je, če je ob psičku nekdo, ki ga miri in preprečuje, da bi splezal iz škatle.

Najbolj varen je aluminijasti boks v prtljažniku, ali v kabini, če odstranimo zadnje sedeže.

Alternativa je pas, ki se pripne na oprsnico in fiksira v zapiralo varnostnega pasu.

Ob prvi daljši vožnji je psičku lahko slabo ali bruha.

Delajmo več krajših voženj in psiček se bo veselil spremembe okolja.

Psa nikoli ne puščajmo v zaprtem avtu na soncu! Tudi pozimi naj bo avto vedno v senci, šipe pa rahlo odprte. Veliko psov pogine, ker se pregrejejo v avtu in doživijo šok.

Prihod domov

Psičku dovolimo, da spozna novo okolje. Ves čas ga spremljamo in opazujemo njegove reakcije. Če prične kaj gristi ali uničevati, ga preusmerimo z igračkami zanj. Zadostuje tudi odločen ne in dlan obrnjena proti psu.

Ponudimo mu vodo, ki naj bo vedno na voljo in njegovo priljubljeno hrano.

Če imamo domače živali, moramo paziti ob prvem srečanju. Psička ne puščajmo z domačimi psi, mačkami, zajci… brez nadzora, dokler nismo prepričani, da so povsem domači in se razumejo.

Malčku pripravimo ležišče, uto, blazino, skratka nekaj, kjer se bo počutil dobro. Psi zaznavajo vibracije in energetske točke, zato mogoče ne bodo nujno sprejeli mesta, ki smo ga izbrali mi. Poleg tega kraševci radi nadzorujejo svoje okolje s strateške točke, kjer imajo dober pregled nad ozemljem. Psi se tudi odlično počutijo v pokritih mestih, npr. pod mizo. Radi imajo dvignjena ležišča – fotelje, kavče in postelje, lahko mu priskrbimo kak star kos.

Kraševci so tudi radi na prostem in mrazu, zato kot alternativo imejmo bivališče na prostem, čeravno se pes najbolje počuti z družino. So pa kraševci večinoma samostojni psi, ki so vsaj del dneva in tudi ponoči radi sami.

Prvo noč bo mladiček mogoče cvilil, lahko ima tudi drisko. Potolažimo ga, saj je to povsem normalno.

Prehrana

Teorije o pasji prehrani so se v zadnjih 10 letih precej spremenile. Vedno več je zagovornikov surove hrane, izloča se žitarice, opozarja se na prehrano volkov in zveri v naravi.

Po mojem je tu veliko resnice, vendar nisem za skrajnosti.

Naraven plen zveri ni vzrejen z umetno krmo in ob podpori antibiotikov. Poleg tega je pes že 100 000 let spremljevalec človeka, ki uživa toplotno obdelano hrano.

Zato:

1. Psu lahko ponudimo surovo meso, vendar odsvetujem surovo govedino in perutnino. Ovca, konj in divjačina so ok. Svinjsko meso za pse načeloma ni primerno. Ribe so načeloma ok, lahko tudi surove.
2. Drobovino vsekakor prekuhamo. Kuhana jetra so odličen vir nekaterih vitaminov.
3. Poleg mesa ponudimo lahko kuhano zelenjavo: korenje, bučke, blitvo, špinačo, brokoli, ohrovt, krompir, sladki krompir ipd. Čebula ni primerna, ravno tako ni najboljši fižol, grah, zelje, paradižnik. Peteršilj je odličen vir vitaminov, tudi stebelca.
4. Od žitaric so odlične ajda, proso, pira, oves. Lahko koruza (polenta). Manj primerna je pšenica (kruh), tudi riža ne dajemo prepogosto.

Briketi

Svetujem brikete, ki ne vsebujejo žitaric.

Imam dobre izkušnje z znamkami: Canagan, Acana, N&D, Monge. Royal Canin je kvalitetna hrana, vsebuje pa določen procent žitaric. Naši mladički so jedli Royal canin »mother and baby dog«, Monge gastrointestinal in N&D ovca, buča. Hrane z oznako gastrointestinal so primerne ob prebavnih težavah, lahko jih pa dodajamo drugim briketom tudi sicer, saj imajo probiotike in ugodno vplivajo na prebavo.

Alternativa briketom so peleti, manj procesirani od briketov, bolj naravni. Če jih pes je – priporočam.

Brikete lahko ponudimo suhe, lahko pa namočimo z vodo ali mesno juho.

Mokra hrana

Konzerve oziroma hrana v mehki embalaži. Po navadi jo imajo psi radi, vendar izbirajmo kvalitetno. Preberite sestavine.

Dodatki hrani

Z dodatki ne pretiravajmo.

Vitamini v manjši količini, ribje olje, česen, kokos, biotin ob menjavi dlake, pro-in prebiotiki.

Odlične so mlete jajčne lupine – vir kalcija in fosforja. Obvezno jih operemo, posušimo in zmeljemo v mešalniku.

Surovi jajčni rumenjaki so vir vitaminov, mineralov in beljakovin.

Odlična so tudi olja – laneno, konopljino, lososovo ali pa ghee maslo.

Nekateri psi radi jedo tudi sadje, lahko pa povzroča drisko.

Pro in prebiotike dodajamo sploh, če ima pes drisko, po odpravljanju zajedalcev in morebitnem zdravljenju z antibiotiki.

Pasje hrane ne solimo, občasno lahko dodamo malo himalajske soli.

Kvalitetna hrana je nekoliko dražja, vendar so posledice hranjena s poceni, nekvalitetno hrano še dražje.

Hrana naj bo vedno mlačna ali rahlo topla, nikoli iz hladilnika ali prevroča.

Pasji iztrebki so najboljši pokazatelj prebavljanja hrane. Iztrebek naj bo formiran, suh ali le rahlo vlažen, rjave barve. Malo mehkejšega blata ob koncu ali ponovnem iztrebljanju je še ok. Če pa je blato tekoče, mehko, sluzasto, je to znak neprenašanja hrane. Opazujmo in izločajmo. Večerni obrok bo pes praviloma izločil zjutraj ali dopoldan, jutranjega v teku dneva.

Število in sestava obrokov

Mladiček naj sprva je 4-5 x na dan. Mladiček lahko poje, kolikor hoče, saj potrebuje energijo za rast.

Primeri obrokov:

1. Surovo konjsko meso s kuhanim korenčkom in ovsenimi kosmiči
2. Pečena ali kuhana govedina z dušenim rižem in brokolijem
3. Kuhan piščanec z blitvo in kurkumo
4. Surova ali le malo kuhana ovca z ajdovo kašo in peteršiljem
5. Surov ali malo kuhan zajček s cvetačo
6. Briketi namočeni v kostni juhi. Kostno juho pripavimo iz katerih koli kosti. Kuhamo, dokler kosti ne razpadejo, tudi do 8 ur. Proti koncu lahko dodamo zelenjavo, rezance. Po potrebi dolivamo vodo. Precedimo, ohladimo, damo v hladilnik, poberemo vrhnjo plast maščobe. Meso s kosti lahko poberemo, kosti nujno zavržemo!
7. Skuta (kravja, še raje ovčja ali kozja) z jogurtom (iste živali) in lahko rumenjakom
8. Hrana iz konzerve ali mehke embalaže.

Meso kupim in surovo zamrznem v vrečke po teži obroka. Za mladiča bo sprva dovolj 100-200 g, Krasnina porcija je 500-600g mesa + priloga. Najprej na kratko brez maščobe popečem v ponvi, nato dušim v ponvi skupaj z zelenjavo. Včasih zelenjavo pripravim skupaj z rižem, ajdo, prosom…

Briketov ne kombinirajmo s pripravljeno hrano, ker se prebavljajo dlje kot ostala hrana in to mešanje lahko psu dela težave.

Število obrokov postopno zmanjšujemo, odrasel pes je 1-2x na dan. Krasna dobi po dopoldanskem sprehodu brikete, zvečer pa obrok z mesom in prilogami.

Kosti in žvečilke

Kosti so koristen dodatek prehrani, obenem čistijo zobe in utrjujejo čeljusti.

Pri dajanju kosti moramo biti previdni:

1. Ne dajajmo dolgih in ostrih piščančjih ali zajčjih kosti okončin ali peruti, sploh ne kuhanih ali pečenih, saj lahko resno poškodujejo dele prebavil!
2. Kuhane kosti lahko povzročijo zaprtje.
3. Primerne so mehkejše kosti, npr. zdrobljena hrbtenica, kurji vratovi, sapniki ipd.
4. Velike, cevaste kosti, ki jih pes počasi gloda čistijo zobe in dlesni, vendar psa s kostjo vedno nadzorujmo, da ne pride do nevšečnosti.
5. Kot alternativa kostem se za žvečenje dobijo kite, sušeni sapniki, kurji vratovi, prigrizki, ki čistijo zobe, skratka marsikaj.

Nevarna hrana

Nekaj živil je za pse neprimernih ali nevarnih. Mednje sodijo:

• Čokolada oz. kakav. V večjih količinah je lahko smrtno nevarna. Ne puščajmo slaščic na dosegu psa, saj lahko odvijejo tablico in jo pojejo.
• Avokado, vendar v večjih količinah
• Čebula, sploh pražena
• Nekateri oreški
• Vsa začinjena, pražena, mastna človeška hrana

Več nevarnih živil je na www.zdravahranazapse.si

Veganska prehrana za pse

Veganska prehrana pri psih je še v večji meri kot pri ljudeh smiselna iz etičnega vidika – vzreje živali v neprimernih razmerah, trpljenja, zakola…

Psi imajo zobovje in prebavni trakt mesojeda, ki rastlinsko hrano jedo le redko, oziroma jo zaužijejo delno fermentirano v prebavilih rastlinojedov.

Obstajajo pa podatki o psih, ki se prehranjujejo z rastlinsko hrano in so zdravi, je pa to zelo malo primerkov. Težavi sta lahko dve:

• pes nemesne hrane ne bo jedel v zadostni količini,
• pes bo rastlinsko hrano težje in slabše prebavil.

Evolucijsko so eden redkih primerov mesojedov/vsejedov, ki so prešli na rastlinsko hrano pande. So ogrožena vrsta in se prehranjujejo leže, saj tako varčujejo z energijo celo med hranjenjem.

Je pa v trgovinah na voljo hrana za pse z žuželkami, nekateri psi so celo alergični na vse vrste mesa.

Za tovrstno prehrano bi se torej odločil v skrajnjem primeru in še to zelo postopno le pri odraslem psu.

Pes noče jesti

1. Hrana mu ni všeč. Včasih lahko ponudimo dve vrsti hrane in mu omogočimo izbiro, vendar tega ne počnimo prepogosto, da ga ne razvadimo.
2. Ima prebavne težave. Lahko ga muči želodčna kislina. Takrat si najlažje pomagajo s pasjo travo, to je široka ostra trava, ki raste v šopih. Pogosto jo potem izbruhajo. Kadar imajo drisko, psi pogosto nimajo pravega apetita. Nič ni narobe, če pes 1 dan ne je.

Kaj lahko ponudimo psu, ki ima drisko?

• Stara formula: piščanec-riž, če pes ti živili prenaša.
• Laneno seme: žlico semen pol ure namakamo v topli vodi.
• Farmatan, kostanjev izvleček. Najbolje v kapsulah.
• Indijski trpotec
• Dia-tab, se dobi pri veterinarju ali pasjih trgovinah.
• Probiotiki, npr. Prolac
• Kostno juho

Seveda ne vse naenkrat. Ugotovimo, kaj pri psu najbolj deluje.

1. Izguba apetita je pogosto povezana s hormonskim ciklusom psičke npr. gonitvijo in navidezno brejostjo. Ravno tako se lahko v določeni fazi ciklusa apetit poveča.
2. Pes ima črevesne parazite. O tem več v poglavju o zdravju.
3. Sredstva proti zunanjim ali notranjim zajedalcem pogosto vplivajo na apetit.
4. Pes je bolan. Če pes nima apetita več kot 2 dni, se vede drugače, bruha ali driska, je čas za obisk veterinarja.

Veliko uporabnih nasvetov glede prehrane najdete na www.zdravahranazapse.si

So pa veliki zagovorniki surove hrane, bodimo previdni.

Socializacija in vzgoja

Sprehodi

Sprehodi so za psa priložnost za gibanje, druženje, pridobivanje informacij, socializiranje, za nas pa trenutek, ko mu nudimo oporo in ga vzgajamo ter se hkrati rekreiramo.

Tudi pes, ki živi na velikem vrtu, bo vedno vesel sprehoda, saj ne gre le za gibanje, ampak za spremembo okolja in informacije, ki jih dobi z vohanjem.

Na začetku naj bodo sprehodi krajši, do 15 minut, lahko večkrat na dan, kasneje jih postopno podaljšujemo, odrasel pes se lahko giblje tudi do nekaj ur. Povprečnemu kraševcu zadostujeta 2 sprehoda po vsaj pol ure, občasno pa naj bo sprehod ali izlet daljši.

Vohanje je način, na kateri psi pridobijo največ informacij. Dovolimo psu, da v miru prevoha okolico, ustavimo se, če je potrebno. Moramo pa paziti, da psiček ne bo pojedel česa neprimernega. Kako to preprečimo v poglavju o vzgoji.

Psička moramo pripraviti, da nam bo sledil. Žvižgi, ploski, igračke, priboljški lahko nadomestijo poteg z vrvico. Če psiček vleče, pa se ustavimo in počakajmo, da se umiri.

Psa imejmo vedno na povodcu, sploh v bližini prometa, gozda in drugih motečih dejavnikov. Spustimo ga le tam, kjer se lahko nadzorovano igra in ga lahko vedno pravočasno prikličemo.

Socializacija

Psička moramo navaditi na čim več dejavnikov okolja, s katerimi se bo srečeval in z njimi shajal.

Marsikaj so spoznali že v leglu, veliko bo novega.

Psi

Mladiček je v leglu z bratci in sestricami ter od mame pridobil prve veščine komunikacije, igre, obnašanja, hranjenja v krdelu. Kasneje bo njegovo krdelo človeška družina. Stiki z isto vrsto pa skoraj za vsakega psa ostanejo zanimiva in pomembna komunikacija.

Nekateri zagovarjajo stališče, da naj bo pes v prvi vrsti osredotočen na svojega gospodarja, nekatere pasme so res take (border collie), za večino psov pa je igra z drugimi psi najboljši način preživljanja časa.

S stiki pričnemo postopoma, tudi zato, ker imunski sistem kužka še ni zgrajen. V leglu je bil izoliran in srečanja s psi pomenijo potencialen stik z virusi in bakterijami.

Pomembno je, da so prvi stiki z drugimi psi nadzorovani, pazimo se popadljivih psov in pravočasno zaznajmo znake agresije: nasršena dlaka na hrbtu, napet rep, pes otrpne, je napet, renči. Sproščen, nenapadalen pes z mimiko obraza in mahanjem repa pokaže, da je dobronameren. Si pa veliko psov skuša druge podrediti, rangirati, ali pa v hipu postanejo agresivni, če je v igri hrana, igrača, palica, storž ali kak drug predmet.

Če drug pes poskuša napasti našega psa, ga moramo zaščititi. Psa najbolje preženemo z zelo glasnimi kriki, to deluje bolje kot fizična sila. Psička vzamemo v naročje in ga potolažimo.

Najbolje je, če se mladiček igra z vrstniki. Na začetku ga imejmo med igro vedno na povodcu, spustimo ga šele, če v bližini ni nevarnosti (cesta) in če se z drugim kužkom odlično razume. Na začetku naj igra ne traja predolgo (5 minut), z odraščanjem jo postopno podaljšujemo.

Bodimo pozorni, če naš kuža kaže agresijo do drugih psov. Takrat igro prekinemo, izgovorimo oster “ne” in počakamo, da se umiri. Naj razume, da agresija pomeni prekinitev igre. Manjša rangiranja pa so dovoljena in normalna.

Spopad dveh odraslih psov pa večinoma izgleda bolj resno, kot v resnici je. Po navadi pride do renčanja in prerivanja brez poškodb. Vendar bodimo zraven in posredujmo, kraševci se odlično branijo, moramo pa zaščititi drugega psa.

Ljudje

Kraški ovčar potrebuje čim več druženja z ljudmi, da bo sproščen in zaupljiv. Ti psi posedujejo naravno nezaupljivost do tujcev, ki so jo skozi stoletja potrebovali kot pastirski psi čuvaji drobnice.

Tujcem dovolimo, da kužka pobožajo in se z njim poigrajo, ne dovolimo pa psu, da rine v vsakega človeka ali pa se nanj vzpenja.

Ko odraste, bo kraševec razvil čut varovanja družine pred potencialno nevarnostjo. Kar je nam navadno in vsakdanje, lahko za psa pomeni grožnjo. Ljudje, ki šepajo, krilijo z rokami, se gibljejo zelo počasi ipd. bodo izzvali psa, da bo lajal. Ravno tako bo morda lajal na vse, ki gredo mimo ograje – njegovega teritorija. V teh primerih se postavimo med oviro in psa, in z iztegnjeno dlanjo psu pokažemo, da imamo mi zadevo pod nadzorom. Lahko izrečemo tudi odločen “ne” ali “tiho”.

Druge živali

Če imamo domače živali, moramo sprva srečanje in sobivanje nadzorovati. Do tujih živali ravno tako velja previdnost. Kraševci imajo plenilski nagon in bodo morda hoteli preganjati vse, kar se giblje ali beži: mačke, ptiče, nutrije, divjad. Zaradi divjadi imejmo psa v gozdu vedno na povodcu, sploh, če nismo 100% sigurni, da bo pes pritekel na klic.

Psički se načeloma z mucki želijo igrati, vendar jih zaradi obrambno-napadalnega vedenja mačk sčasoma začnejo dojemati kot plen. Tudi, če se bo odlično razumel z domačim mucem, bo tuje morda hotel preganjati.

Promet

Psi večinoma prevoznih sredstev ne dojemajo kot nekaj nevarnega, zato moramo paziti. Nekateri psi hočejo lajati na mimoidoče kolesarje, skiroje ali tekače, kar moramo takoj ustaviti.

Pred prečkanjem ceste vedno ukažemo “stoj”, šele nato sledi “gremo”.

Podobno je pri v vstopanju v avto: “hop”, pri vstopanju in najprej “čakaj” in nato “hop” pri izstopanju. Če pes noče takoj skočiti v avto, lahko v boks vržemo priboljšek. Mladiča pa bomo vedno v avto ali boks dvignili.

Stopnice

Mladiček do 6 mesecev ne sme po stopnicah, saj to lahko škoduje vezem in okostju. Ko postane pretežek, bo moral začeti hoditi sam, vendar postopno in najprej počasi.

Pes ostane sam doma

Mladička na začetku čim manj puščajmo samega in še to za kratek čas. Nekateri svetujejo kletko ali pesjak, kjer bo pes pod nadzorom, ne bo uničeval stvari ali se spravil v nevarnost. To je res, se pa pes v majhni kletki lahko počuti utesnjeno. Bolje je, če ostane v prostoru, kjer ni nevarnosti in ima varne igračke in vodo. Najbolje, če ga na začetku pustimo samega, ko je zaspan ali že spi. Ko zapuščamo prostor iztegnemo dlan in mirno odidemo brez poslavljanja. Tudi ob vrnitvi ga mirno pohvalimo in ne zganjajmo cirkusa. Naš prihod in odhod naj bosta nekaj naravnega in samoumevnega.

Vzgoja

Tudi tukaj so se pristopi zelo spremenili. Včasih je bil cilj naučiti psa čim več komand, ki jih mora ubogati, “poleg” in “sedi” med bolj priljubljenimi.

Danes v šolah večinoma uporabljajo mehkejše prijeme, motivacijo s ciljem psa vzgojiti v prijetnega družinskega spremljevalca ob upoštevanju njegovih potreb in nagonov.

Kraški ovčar je samostojen pes, ki razmišlja v lastno korist in v korist svojega tropa – družine. Ne podreja se slepo ukazom, hoče svojo svobodo in korist, ne mara grobosti in se ne podreja rad.

Zato ga moramo šolati s pozitivno motivacijo, dosledno, potrpežljivo in odločno, v določenih situacijah pa moramo odločno prevzeti avtoriteto in psu pokazati, kdo je glavni. Brez sile, ampak s trdnostjo in psihično stabilnostjo.

Svetujem čim prejšnji obisk prvega tečaja, v kolikor bo epidemija Covid to omogočala.

Nekaj najpomembnejših besed in napotkov:

1. “Tuki-tuki” je povabilo psu, da pride k nam. Če psa nagradimo s priboljškom in “priden” ali “bravo” bo vedno rad prišel k nam.
2. “Čakaj” je ukaz, ko želimo psa pustiti na določenem mestu, lahko tudi, ko gremo od doma. Še bolje je, če ga podkrepimo z iztegnjeno dlanjo.
3. “Stoj” uporabimo pred prečkanjem ceste, ali če na sprehodu želimo, da se pes ustavi. Dodatno ga lahko ojačamo, da nežno zategnemo povodec.
4. “Sedi” je priljubljen ukaz, ki pa ga ne smemo uporabljati prepogosto, saj ta položaj za psa anatomsko ni najbolj ugoden.
5. “Prostor”, če želimo, da se pes uleže.
6. “Ne”, za neželeno vedenje, izgovorjen ostro. Lahko tudi “fuj”, če pes hoče pobrati hrano ali kaj neužitnega. Deluje tudi, če se ustavimo dovolj daleč od tistega, kar pes želi pobrati in držimo psa na napetem povodcu. Čez čas si bo pes sam premislil in nadaljeval, mi ga pa pohvalimo. Predvsem ponoči pazimo, da pes ne pobere česa neužitnega ali celo strupa. Znani so primeri, ko so pse zastrupili kar na domačem dvorišču, ljudje so zlobni, zato s sosedi vzdržujmo dobre odnose.
7. “Poleg” ali “Počasi”, če pes vleče in želimo, da hodi ob nas ali počasneje. Včasih so pse grobo zategovali, da so hodili ob nogi, danes skušamo pritegniti pozornost psa z mimiko, igračko ali priboljškom, skratka nenasilno dosežemo, da nam pes sledi. Pomembno je, da psa od malega navajamo na vse oblike gibanja – če hočemo, da mladič hodi, se moramo gibati zelo počasi. Če hodimo hitro, bo mladič moral teči, da nam bo sledil. Ko bo zrasel, bo navajen vedno teči in takrat mu bomo morali slediti mi. Zato prilagajajmo hitrost in vplivajmo na psička, da bo on sledil nam.
8. “Hop” za skok, recimo v avto.
9. “Išči” ali “Kje je” za iskanje in lociranje oseb ali predmetov.
10. “Tačko”, če želimo. Meni je to neumno in počlovečeno in Krasne tega nisem učil.
11. “Gremo” za sprehod ali, če psa spodbudimo, da nam sledi.
12. Iztegnjena dlan je zelo pomemben ukaz, ki psa omeji, ustavi. Lahko jo uporabimo tudi, če psa pustimo samega, pri tem je dlan obrnjena proti psu, pogled pa stran.

Ukazi, ki prepovedujejo naj bodo izrečeni v ostrejšem tonu, kratko.

Ukazi, ki spodbujajo, npr. Išči ali Gremo naj bodo hitreje izgovorjeni in z intonacijo navzgor.

Ukaze, ki upočasnjujejo ali psa postavljajo v položaj – Počasi, Sedi, Prostor izgovorimo počasi, raztegnjeno s padajočo intonacijo.

Pohvala in nagrada obvezno sledita pravilno izvedeni vaji. Pomembno je, da pokažemo veselje, psa potrepljamo po plečih in lahko dodatno nagradimo s priboljškom. Pri prepovedih, ko pes preneha z neželenim dejanjem, hvalimo manj vneto.

O vzgoji psov je napisanih veliko knjig, na spletu najdemo tudi mnoge nasvete. Pomembno je, da izberemo način, ki ustreza našemu psu in njegovemu karakterju. Za nasvete sem vedno na voljo.

Ključno je, da smo mi vedno tisti, ki določamo pravila igre, moramo biti mirni in odločni, uveljavimo avtoriteto in ne dovolimo, da se pes povzpne na vrh družinske lestvice. Lahko je naš sodelavec in prijatelj, ne sme pa biti dominanten do družinskih članov. Tudi otroci naj psu z vajo in ukazi dajo vedeti, da naj jih uboga in jim sledi.

Oprsnica ali ovratnica

Ovratnica, sploh zatezna, lahko psa poškoduje, poleg tega se lahko pes z nje sname. Oprsnica drži ves prsni koš in je bolj varna, zato jo svetujem kot prvo izbiro.

Je pa pes z ovratnico bolj vodljiv, zato je v določenih primerih boljša izbira. Obstajajo tudi pripomočki, ki vodijo glavo (halti), oprsnice na zateg, razstavni povodci. O uporabi se posvetujmo s svojim vzgojiteljem v pasji šoli ali pa pokličite mene.

Zdravje psa

Kraški ovčar velja za zdravo pasmo, je pa kot vsi, sploh čistopasemski psi, lahko podvržen določenim težavam. S pravilno prehrano in preventivo se lahko marsičemu izognemo.

Preventiva

notranji zajedalci

Psi kopljejo po tleh, vohajo, pijejo vodo iz reke ali luž, jedo živalske iztrebke in se tako lahko okužijo s paraziti. Veterinarji priporočajo pri mladiču 1x mesečno preventivno dajanje tablet proti parazitom, pri odraslem psu pa na 3 mesece. Ker imajo ta sredstva tudi stranske učinke, se lahko odločimo za manj pogosto tretiranje, svetujem pa, da do enega leta opravimo vsaj eno koprološko preiskavo blata, ki bo pokazala, ali paraziti so. Če ima pes težave s prebavo ali slab apetit, lahko to storimo tudi prej ali pogosteje. Priporočam, da se testira tudi na Giardijo. Blato zbiramo 3 zaporedne dni v vrečko ali posodico, nato z veterinarsko napotnico nesemo blato tja, kjer bodo opravili preiskavo, v Ljubljani je to v okviru Veterinarske fakultete na Cesti v mestni log. Možno je, da nekateri veterinarji tako preiskavo lahko opravijo sami, nisem prepričan.

Izmed sredstev za zatiranje parazitov naj omenim:

• Zantel, ki je na slovenskem trgu edini, ki uniči pražival Giardijo.
• Milprazon, ki ga dajamo, če smo bili na Primorskem, morju oziroma na območjih, ki so endemična za srčno glisto. Tablete damo najkasneje 1 mesec po izpostavljenosti. Na teh območjih je tudi možnost okužbe z Lejšmaniozo, ki jo prenaša peščena muha, zato naj bodo na morju psi ponoči notri, če je le možno uporabimo komarnike.

zunanji zajedalci

– bolhe so lahko prebivalci psov in pasjega ležišča, kavčev, tepihov. Obstajajo različni preparati za zatiranje: tablete Nexgard, ampule, ovratnice… Ovratnice niso najbolj primerne za dolgodlake pse, boljše so ampule ali Nexgard, če ga pes dobro prenaša.

– klopi so prenašalci več bolezni, zato je preventiva nujna v toplih mesecih, od marca do novembra. Največ jih je spomladi in jeseni, poleti jih je nekoliko manj, saj ne marajo vročine. Potrebujejo močnejša sredstva za zatiranje, ki jih dobimo pri veterinarju. Delujejo tudi elektronski odganjalci, ki jih namestimo na oprsnico ali ovratnico. Sam jih kombiniram z ampulami.

Če najdemo na psu prisesanega klopa, ga primemo čim bližje koži in izpulimo. Vrtenje z raznimi pincetami in podobno mi nikoli ni uspelo.

– garje, pršice in nekateri drugi paraziti niso pogosti in jih večinoma uničimo z zatiranjem bolh in klopov.

Na www.zdravahranazapse.si je kar nekaj nasvetov za manj invazivno preventivo s prehrano, vendar nisem prepričan, če res delujejo.

Sam v sezoni klopov kombiniram ampulo z elektronskim odganjalcem ali pršilom Cvetka. Pozimi uporabim blago ampulo le za bolhe.

Cepljenje

Preventivna cepljenja so obvezna in ščitijo pse pred osnovnimi nalezljivimi boleznimi. Prvo cepljenje je bilo opravljeno že pri vzreditelju, čez 1 mesec sledi drugo, nato kmalu steklina, kasneje pa na eno oziroma dve leti. V povezavi s cepljenji se ponavadi odpravlja notanje zajedalce.

Zdravljenje

Psi razmeroma dobro prenašajo bolečino in težave, bodimo pa pozorni predvsem na prebavo, slabši apetit, nezaintersiranost in utrujenost, suh mrček. Pes lahko liže ali grizlja del telesa, sploh če je tam kak tujek, ali je mesto srbeče oziroma vneto. Pri vseh več kot dva dni trajajočih stanjih pokličemo veterinarja, če gre za hudo, akutno težavo, pa takoj.

Poleg uradne veterinarske službe obstaja veliko alternativnih, pogosto bolj naravnih metod zdravljenja in zdravilcev. Masaže, akupunktura, bioresonanca, homeoptaija so samo nekatere izmed njih. Sam imam zelo dobre izkušnje z Mojco Cerovšek, ki uporablja bioresonančno metodo in homeopatijo.

Uporabljam tudi metodo Tellington touch, nekakšne dotike in masažo psov, ki zelo blagodejno in zdravilno vplivajo. Več lahko pokažem v živo, imam tudi knjigo, ki kaže posamezne dotike. Tudi pri mladičih v leglu sem uporabljal masažo uhljev, krožne dotike za krog in četrt, masažo repa, pri Krasni pa ob prebavnih težavah in med brejostjo dvig trebuha z brisačo.

Nega psa

Čiščenje uhljev

Notranjost uhlja občasno očistimo z vato in toplo vodo. Ne čistimo globoko. Obstajajo tudi tekočine, ki jih vlijemo v uho. Če pes stresa z uhlji in drži glavo postrani, lahko čiščenje pomaga. Če to traja nekaj dni, je čas za veterinarja, ki bo morda predpisal antibiotične kapljice.

Čiščenje zob

Če pes rad gloda kosti in mu to ne škodi, je to najbolj naravna higiena zob. Če to ne zadostuje je priporočljivo čiščenje z encimsko pasto. Uporabimo zobno ščetko (lahko tudi kako našo staro) ali posebne blazinice, ki se nalepijo na prst in čistijo obloge. Lahko tudi v hrano dodajamo alge v prahu, ki zmanjšujejo nastanek oblog.

Izcedek iz oči

Malo izcedka, kot nekakšen zaspanček, je pri psih normalno predvsem zjutraj. Lahko je rahlo rumenkast, ko se posuši pa je rjavkast. To obrišemo kar s prstom ali mokro vato, da se ne nabira. Če je izcedka več in je bolj gnojen, se posvetujmo z veterinarjem.

Česanje

Kraševec ima dolgo dlako z bujno poddlako, kljub temu v času, ko dlake ne menja, zadostuje česanje 1x – 2x tedensko. Ko pes menja dlako, sprva spodnjo, nato pa še krovno, pa češemo vsak dan. Za optimalen videz in razčesanost dlake uporabljam več krtač in glavnikov:

• Krtača z dolgimi, redkimi kovinskimi zobci: za razčesavanje po celem telesu. Češemo tudi v nasprotni smeri rasti dlake, da dlako prezračimo, na koncu pa počešemo v smeri rasti, sploh na hrbtu, da dlaka ne štrli.
• Krtača z gostimi kovinskimi zobci, za izčesaanje dlake ob menjavi in za dlako na nogah (zavesice), in za uhlji.
• Kovinski glavnik za še bolj natančno razčesavanje mehke dlake za uhlji in na nogah.
• Mehka, plastična krtača ali krtača s sintetičnimi ščetinami za dlako na trebuhu, sploh pri psicah nujna, da ne poškoduje seskov.
• Krtača s kombinacijo plastičnih in sintetičnih ščetin za rep in hlače. Pri dlaki repa in hlač moramo biti bolj previdni, saj se ne obnavlja tako pogosto. Pomembno je, da to dlako razčešemo, da se ne vozla, ne smemo je pa redčiti.
• Na začetku pazimo, da pri česanju kužka ne pocukamo, saj se potem ne bo rad česal. Med česanjem ga hvalimo in nagradimo s priboljškom.

Pasje razstave

Ti dogodki so namenjeni druženju in promociji pasme, obenem pa lahko pes dobi nazive, praktične nagrade, pokale in lente.

Pri nekaterih pasmah vse skupaj izgleda zelo nenaravno in prisiljeno, lastniki kraševcev so bolj sproščeni.

Za razstavo in vzrejni pregled mora naš ljubljenec z nami vred obvladati nekaj veščin:

• Pokazati mora ugriz in zobe ob strani. Če je pes miren in dostopen, to lahko stori sodnik, nekateri sodniki to prepustijo lastniku. Ustnice narahlo razmaknemo ob stisnjenih čeljustih, da se vidi kako se prekrivajo sekalci. Ob straneh nežno dvignemo ustnice pri odprtih čeljustih, da se vidijo najmanjši zobje.
• Samcu sodnik potipa moda, da vidi, če sta obe spuščeni.
• Pes mora teči v krogu v kasu. Gibanje v hitrem kasu vadimo na vsakem sprehodu. Nekateri psi se gibljejo tudi v “kamelji hoji”, kjer se noge gibljejo vzporedno, se pravi sprednja in zadnja desna skupaj, nato sprednja in zadnja leva. To gibanje je tudi sicer neučinkovito in ni lepo, zato psa z odločnim pospeškom in morebiti dvigom vratu in glave spravimo v kas, kjer se skupaj gibljeta sprednja desna in zadnja leva in obratno. Pazimo, da ne pospešimo v galop, ki je prehiter.
• Pes stoji z dvignjeno glavo in nekoliko spuščenim hrbtom v rahlem razkoraku zadaj. Temu rečemo razstavna drža. Lahko stojimo ob njem in v zraku držimo priboljšek. Če pes zdrži nekaj časa, ga pohvalimo in damo posladek. Čas postopno podaljšujemo.
• Za razstavo je dobro imeti razstavni povodec, to je tanjši povodec, ki ga lahko kupimo v trgovinah s pasjo opremo ali kar na razstavi.

Trenutno so pasje razstave zaradi epidemije odpovedane, verjamem pa, da se bodo kmalu ukrepi znova sprostili.

Urnik razstav je objavljen na spletni strani Kinološke zveze Slovenije www.kzs.si

Pasji dokumenti, potovanja, dopusti

Potni list je dokument, ki ga vedno vzamemo s seboj. Pred potovanjem se pozanimajmo o določilih posamezne države.

Dopust s psom je lahko zabaven, vendar pa predstavlja tudi določene omejitve. Preverimo, ali nastanitveni objekt sprejema pse.

Prevoz v sredstvih javnega prevoza je večinoma možen ob uporabi nagobčnika. Obstajajo preproste izvedbe nagobčnikov.

V lokale in restavracije psi tudi smejo, odvisno od države. V Italiji so recimo povsod dobrodošli, v Veliki Britaniji skoraj nikjer.

V muzeje psi skoraj povsod ne smejo, razen psov spremljevalcev.

Odsvetujem pasje hotele, saj so legla bolezni in raznih okužb. Tudi prehrana in gibanje sta lahko problematična. V skrajnjem primeru izberemo sprehajalca psov ali varstvo na domu, nujna je pravočasna rezervacija. Če psa res ne moremo vzeti s seboj, prosimo koga od sorodnikov ali prijateljev, mora pa psa poznati in ga obvladati.

Spolni ciklus in odraščanje psa

• Menjava zob se prične pri približno štirih mesecih. Pes naj ima na voljo dovolj žvečilk.
• Med odraščanjem se lahko pojavijo t.i. obdobja strahu. Pes se lahko prične bati že znanih situacij, je negotov. Ne vznemirjajmo se in ga bodrimo, ali pa vse ignoriramo. Krasna nikoli ni imela teh obdobij.
• Puberteta se prične med 6. in 9. mesecem, pri večjih pasmah lahko kasneje. Samci pričnejo pri uriniranju dvigovati nogo, postanejo tekmovalni in celo napadalni do drugih samcev. Hočejo naskakovati samice. Preprečujmo. Tako samice kot samci lahko postanejo neubogljivi in svojeglavi.
• Prva gonitev se pri samicah pojavi med 6. in 12. mesecem, redko kasneje. Opazimo kapljice krvi, kasneje je krvavitve lahko več. Psička je lahko nemirna, neubogljiva, neješča ali pretirano ješča. Plodni dnevi so lahko med 7. in 20. dnevom od začetka gonitve, najpogosteje med 12. in 14. dnem, pri Krasni in njeni mami nekako okoli 14. dneva.

Ves čas moramo psičko paziti pred samci, ne puščajmo je na vrtu ali v pesjaku, sprehajajmo se na manj obljudenih oz. obpasjenih krajih. Vedno naj bo na povodcu. Obstajajo tudi spreji, ki omilijo vonj, hlačke ipd.

• Psičke se po navadi gonijo na 6 mesecev, redkeje 1x letno.
• Navidezna brejost je razmeroma pogost pojav pri psičkah. Po gonitvi psička je več in se pripravlja na leglo. Po približno dveh mesecih prične kopati in išče nadomestne mladiče. Skrijmo vse igrače, sploh piskajoče, copate, skratka vse, kar spominja na psička. Psice lahko celo dobijo mleko. Po navadi nehajo jesti. To stanje mine v nekaj dneh do max. treh tednih. Odsvetujem hormonsko terapijo. Če se navidezna brejost ponavlja, pomaga homeopatija.
• Kastracijo samcev odsvetujem zaradi majhne populacije kraševcev. Vpliv kastracije na umirjanje samcev ni nujno velik.
• Sterilizacijo samic lahko opravimo, če smo 100% prepričani, da ne bomo imeli legla. 1 leglo lahko zelo dobro vpliva na počutje, samozavest in hormonsko stanje psice, da ne omenjam prispevka avtohtoni pasmi. Gre tudi za izjemen družinski dogodek, rojstvo in odraščanje mladičev se otrokom vtisne v spomin in prispeva k njihovem stiku z naravo. Odhoda mladičev v novi dom pa ne doživljajmo preveč žalostno, gre za naraven prehod psa v novo okolje, ki deluje že skoraj 100 000 let. Vedno sem pripravljen pomagati z nasveti in napotki.
• Kraški ovčar dokončno dozori in osebnostno odraste med 2. in 3. letom starosti. Če smo ga pravilno vzgojili bo naš spremljevalec, občudovanja vreden pes še dolga leta. Povprečna življenjska doba kraškega ovčarja je 12-13 let, znani so primerki, ki so dočakali 17 let.

Tudi pandemija virusa ne bo trajala večno, mogoče tudi naša civilizacija ne.

Vendar bodimo optimisti in sprejmimo trenutno realnost. Naj bo naš kuža sopotnik na tej poti, kot vez z naravo, ki se jo trudimo ohraniti.

Besedilo: Mladen Bucić