Večina kraških ovčarjev živi v Sloveniji. Strokovnjaki za genetiko opozarjajo, da so majhne populacije ogrožene, kadar se kritično zmanjša genska pestrost populacije. Nastopijo lahko težave kot so večja pojavnost genskih bolezni, zmanjšanje splošne imunske odpornosti, manjša legla in podobno. Glede na izsledke genskih raziskav ocenjujemo, da se stanje genske pestrosti oziroma efektivna velikost populacije, kljub majhnosti celotne populacije kraškega ovčarja danes še lahko primerja s pasmami psov, ki imajo v populaciji precej večje število psov.
Pred leti je bil zaznan negativni trend potencialnega zmanjševanja genske pestrosti, predvsem kot posledico majhnosti vzrejne populacije in uporabe premajhnega števila različnih plemenjakov v vzreji. Omejeno je postalo število skokov posameznih plemenjakov, povečalo se je število razpoložljivih plemenjakov, evidentrane so vzrejne kombinacije, ki so sorodstveno bolj oddaljene. V letu 2006 je ga. Mojca Emeršič predlagala sodelovanje z Biotehniško fakulteto, Oddelkom za zootehniko, na področju genetskih raziskav. To se je realiziralo s sklopom raziskav, pod vodstvom prof. dr. Petra Dovča. Od leta 2006 do 2011 je bilo uspešno genotipiziranih 400 kraških ovčarjev (genske raziskave so usmerjene v preverjanje starševstva, izračun genetskih distanc in v zadnjem času raziskave povezane s t.i. boleznimi urinarnega trakta). V letu 2008 se je sodelovanje razširilo na področje razvoja informacijskega sistema za kraške ovčarje, ki javno združuje genetske izsledke s podatki o psih. V letu 2010 je pričel veljati novi Pravilnik za vzrejo kraških ovčarjev, ki selekcijo kraševca bolj odločno poveže s potrebo po ohranjanju zdravja in genske pestrosti in zmanjševanju stopnje sorodstva.
Informacijski sistem je namenjen pregledni in transparentni objavi podatkov in osveščanju o pomenu odgovorne vzreje kraškega ovčarja. Sistem vključuje zgodovinske in aktualne podatke o kraških ovčarjih. Najstarejši podatek sega celo v leto 1920. V informacijskem sistemu najdete rodovnike, podatke o potomcih, slike psov, podatke o vzrejnih kombinacijah, leglih, paritvah, razstavah in podobno. Zelo zanimiv je podatek o izračunu tako imenovane genetske distance med samcem in samico kot tudi podatek o inbriding koeficentu, ki se lahko uporabljata pri odločitvah o vzrejnih kombinacijah. Najboljši način za pričetek uporabe informacijskega sistema je, da vnesete ime ali rodovniško številko psa v iskalno okence v menijski sekciji psi ali v kakšnem drugem meniju. Sistem pokaže informacijo o rodovniku in prednikih izbranega psa, podatki pa v nekaterih primerih zajemajo celo do 10 generacij. V kolikor želite videti seznam vzrediteljev ali pa podatke o trenutnih paritvah, preprosto kliknite na psa/paritev ali drug podatek. Prav tako lahko najdete predizbor plemenjakov glede na kriterij manjše sorodnosti in upoštevanje genetske distance, če kliknete povezavo vzrejne kombinacije – samice. Več informacij o tem kako uporabljati sistem je na voljo v posameznih sekcijah v posebnih pojasnilih, ki so običajno locirane na desni strani.
Če v informacijskem sistemu še ni fotografij vašega kraševca, vas prosimo, da kontaktirate društvo ali klub in boste prejeli nadaljnja navodila.
Besedilo: Mojca Emeršič
Povezava: rodica.bf.uni-lj.si/app/
