1.-8 teden
V času odraščanja v leglu je zelo pomembna dobra socializacija mladičev, ki pravzaprav pomeni navajanje in kontakt mladičev s čim več različnimi ljudmi in čim bolj različnimi okolji. Torej čim izkušenj več tem bolje, seveda pa vse pa mora potekati v kontroliranem in nadzorovanem okolju.
Do 16. tedna starosti mladiča poteka faza odraščanja, ki mladiča zaznamuje za vse življenje, saj je takrat zelo dovzeten za vse vplive okolja. Mati v tem pasjem tropu nauči mladiče, da je vodja tropa, z bratci in sestricami pa potekajo vsakodnevni dvoboji za čim višji rang v tropu.
Pomembno je namreč, da so izkušnje prijetne in da se uporablja pri tem zdrava mera razuma, tako da mladiči ne postanejo utrujeni ali da nimajo možnosti spanja in zavetja. Ko torej načrtujemo socializacijo in privajanje na različna okolja v času odraščanja v leglu, poskrbimo, da se mladiči srečajo z različnimi podlagami (zemlja, trava, beton, les).
Morda jim lahko v igralno okolje damo varne igračke ali pa kakšen tunel, plezalno površino ali kaj podobnega. Prav tako mladiče previdno navadimo na različne šume (glasba, sesalec, pralni stroj…in pdb).
Ko so mladiči stari 8 -9 tednov jih damo tudi v avto in peljemo naokoli, tako da se navadijo tudi avto.
Tako se bo mladič naučil, da kontakt z ljudmi pomeni nekaj prijetnega in da bo do prihoda v nov dom že vajen različnih ljudi in jih bo povezoval s prijetnimi izkušnjami.
Zelo pomembno je, da se z mladiči igramo, jih jemljemo v roke, prav tako je pomembno, da imajo kontakt z otroci, ki pa jih moramo prej nujno opozoriti na previdno in nežno ravnanje z mladiči. Kot vzreditelji moramo opazovati vsakega mladiča posebej in še posebno bolj plašne mladiče zelo obzirno navaditi na našo prisotnost.
Mladič, ki bo imel kontakt z ljudmi samo v času hranjenja, lahko nosi posledice slabe socializacije vse življenje.
Zelo dobro je, da novi lastniki mladičev le-te obiščejo večkrat, se seznanijo s karakternimi lastnostmi vsakega posameznega mladiča in na osnovi tega mladiča tudi izberejo, skupaj z vzrediteljem.
Pomembno je da bolj dominantne mladiče in samčke damo izkušenim lastnikom, prav tako bolj plašne mladiče.
Vzreditelj, ki opazuje mladiče v daljšem časovnem obdobju je tisti, ki mora svetovati, kateri mladič je najprimernejši za koga.
Vzgoja od prvega dne doma 9.-16. teden
V leglu, pri mami, se je prvih 8 do 10 tednov vaš mali prijatelj naučil nekaj bistvenih stvari – pravil življenja v krdelu. Od prvega trenutka z vami ste vi in vaša družina njegovo novo krdelo. Seveda bo vaš pes spoznal in se naučil ogromno novega, pravil, ki mu jih boste postavljali, nikoli pa ne bo izgubil prvotnega znanja, ki si ga je pridobil od matere. Ta pravila so zelo enostavna. Izvirajo, ne glede na pasmo ali značaj, od skupnega pasjega prednika – volka. Vsak pes prav tako kot volk v svojem življenju vedno znova, v vsaki novi situaciji, preizkuša sebe in možnosti, ki se mu nudijo, da vzpostavi svojo pozicijo v “krdelu”, novo hierarhijo. Tako je zelo pomembno, da od trenutka, ko stopite v njegovo življenje in ves čas sobivanja vlada hierarhija, ki jo določate vi, ne vaš pes. To stanje se lahko vzpostavi samo z doslednostjo in ljubeznijo, ki mu ju zagotavljate v enakem razmerju! Če boste vzeli vzgojo resno, bo sicer včasih zelo naporno. Potrebujete “angelsko” potrpljenje, doslednost, objektiven “nepristranski” pogled, vedno prisotno pravičnost!
Od prvega trenutka naprej morate biti sposobni glede na okoliščine spreminjati ton v glasu: globok, miren glas pri ukazu, visok in prijazen za pohvalo. Zelo zabavno je: naredite test in se prepričajte o tem, kako se psi odzivajo!
Zelo pomemben je “SPOZNAVNI NAČRT SVETA”:
Po nekaj dneh, ko se je mladič novega okolja navadil, naredite seznam opravil, ki ga do dopolnjenega 16.tedna nato izpolnjujte. Česar se bo vaš kuža v tem času naučil in kar bo spoznal, mu bo ostalo za vse življenje. Toda bodite pozorni: graditi je potrebno na pozitivnih izkušnjah!
Ves čas bodite mladičku vzor s svojo mirnostjo, suverenostjo in s tem, da zadeve obravnavate kot samoumevne, brez nepotrebnega poudarjanja in razburjanja.
Nikoli ne tolažite! Ne kaznujte! Nikoli ne znašajte svoje jeze nad mladičem, ker boste izgubili velik del zaupanja, ki ga je težko obnoviti.
Če grozi prava nevarnost, vi zaščitite psa, ne obratno!
Pohvalite ga in nagradite s posladki: briketi, koščkom sira, hrenovko, s tem, kar ima pes posebej rad. Takoj, (v dveh sekundah), ko se je pes ustrezno odzval, sledi pohvala, sicer ne ve več, zakaj je bil pohvaljen.
“SPOZNAVNI PLAN SVETA” je lahko na primer takle:
- skrbite, da bo pes spoznal različne zvočne vtise, tako da obiščete (pes je vedno na povodcu): bližino cerkvenega stolpa, ko bije ura ali zvoni; zelo prometno cesto, gradbišče, železniško postajo, bližino gasilnega doma, ko zavija sirena, opozorite na zvok letal, balonov, helikopterja; to počnete tako pogosto, kot le morete. Psa vodite v bližino otroškega igrišča, pred šolo, ko se otroci vračajo domov oziroma “udrejo” skozi vrata šole. Ostanite mirni, neodvisni od zunanjih vplivov: pokažite mladičku, kako se mora obnašati. Ostrite vaš sluh in fantazijo – vsakdanji zvoki, ki jih že dolgo niste poslušali, postajajo pomembni tudi za vas. Pomembno je tudi, kako se obnašate doma, če kdo pride na obisk. Ko se oglasi zvonec, lahko pes največ dvakrat zalaja, da ga pohvalite, nadaljnje oglašanje ignorirajte. Obisk morate sprejeti vi, ne pes. Če skače in sili v ospredje, ga pripnete na povodec, greste z njim do vrat in stopite z eno nogo na povodec, tako, da je skakanje onemogočeno. Pri vsakem srečanju velja pravilo: psa se pozdravi nazadnje!
- mladiček mora spoznati ljudi v uniformi: poštarja, policista, lovca, železničarja in seveda predvsem veterinarja! Obiščite veterinarja, ne da bi bil potreben pregled. Dvignite mladička na pult, ga nagradite s posladkom in ? nasvidenje!
- ob priložnostih kot so nevihte z grmenjem in bliskanjem, ali ognjemet s petardami psa ne zapirajte, ne tolažite ga. Obnašajte se, kot da se ne dogaja nič posebnega ? brez pogleda, brez dotika.
- načrtujte in zvedite vožnjo z vlakom, avtobusom, dvigalom;
- obiščite pasji vrtec, omogočite mu srečanje s čim več psi različnih pasem, velikosti in značajev;
- sreča naj se s čimveč vrstami drugih živali: mačkami, pticami, drugimi malimi živalmi (hrčki), s konjem, drobnico, peljite ga v živalski vrt;
- obiščite tržnico, trgovino, ki dovoli vstop kužkom, sprehodite se v gneči na coni za pešce;
- vsakič presodite, kako dolg je lahko načrtovani obisk glede na to, kako vaš mladič situacijo prenaša; stopnjujte dolžino in zahtevnost obiskov;
- soočite mladička z otroškimi vozički, invalidi, kolesi, kotalkarji, sedite v parku na klop in omogočite psu, da skupaj opazujeta kaj se dogaja; pustite ga, da se igra z drugimi psi. Toda pozor: ni res, da odrasli psi, sploh samci, mladička ne poškodujejo! To pravilo velja samo v lastnem krdelu. Opazujte, kako se drugi psi bližajo vašemu mladičku. Vprašajte lastnika, ali je njegov pes prijazen. Posezite vmes, če grozi prepir oziroma se izognite takim situacijam!
- mladiček naj v času do 16. tedna starosti spozna čimveč različnih površin tal pod svojimi tačkami: travnik, gozd, cesto, zaščitno mrežo, stezo, potok, reko, jezero, pesek, beton. Sprehodi morajo biti primerno dolgi – če je sprehod predolg, mladiček doživlja vtise kot negativne;
- preprečevanje slabih navad / kazen: spet smo pri volku – najboljša šola bodočega pasjega lastnika je dobra televizijska oddaja o volkovih. Vzemite si čas in si oglejte, komunikacijo in odnose v volčjem krdelu. Mati kaznuje mladiča najprej z renčanjem. Noben človek tega glasu ne more ustrezno oponašati. Zato uporabimo kratek, jasen, ne preglasen, strog ukaz: “NE”.
Naslednjo stopnjo kazni lahko povzamemo: mati zgrabi mladičkov gobček in ga rahlo stisne, kar mi lahko naredimo z roko. Kretnja mora biti hitra in ostra, z rahlim pritiskom pasjih ustnic proti zobkom. Ni treba, da zelo boli, instinktivno se mladiček bolj ustraši te geste bolj kot bolečine. To je zelo učinkovita kazen v primerih, ko “NE” ne zaleže. Kazen mora biti uporabljena le v primerih, ko je nekaj res treba prepovedati. Prepogosto kaznovanje izgubi svoj pomen. - in končno najpomembnejša točka: IGRA – najnajnaj – pomembnejša! Med igro se najlažje vpletejo vaje poslušnosti kot so: sedi, prostor, sem in stoj. Primer: najenostavneje dosežete, da pes sede, če mu pred gobčkom držite posladek, ki ga počasi pomikate nazaj čez njegovo glavo – zadek gre avtomatično proti tlem in v tem trenutku rečete: “Sedi!” in mu takoj daste nagrado. Opazujte, kolikokrat je potrebno, da pes razume, kaj in kako! Zapomnil si bo tudi, kje je bila vaša roka, kar lahko kasneje uporabite tudi kot dodatni vizualni signal (poleg zvočnega).
Igrajte se večkrat na dan, samo nekaj minut, menjajte vsebino igre: skrivanje, lovljenje, skrivanje igračk, lovljenje in prinašanje igračk. Igrajte se tudi z vašim telesom – sedite na tleh, pes lovi igračko, ki si jo okoli-in-okoli sebe podajate iz roke v roko. Take vrste igre “pri človeku” poglabljajo navezanost. Človek se igra, je zanimiv, pri človeku se vedno kaj dogaja – bolj se vaš nov ljubljenček v prvih mesecih naveže na vas, manj bo kasneje problemov z uhajanjem in odpoklicem!
