Pod Trško goro je življenje Jernejeve družine tesno povezano z naravo, družino in živalmi.

Kraški ovčarji niso le čuvaji domačije, temveč zvesti spremljevalci, ki soustvarjajo družinski vsakdan. Skozi Jernejevo osebno zgodbo predstavljamo pot od prvih srečanj s pasmo do lastne psarne ter razkrivamo, kaj pomeni živeti in delati s to edinstveno, avtohtono slovensko pasmo psa.

Sem Jernej Bojanc in živim v Novem mestu, v vznožju Trške gore. Dopoldne službujem v Beli krajini, popoldneve pa najraje preživljam doma z družino in živalmi. Obdajajo nas koze, krava s podmladkom, mačke in seveda kraški ovčarji, ki so pomemben del našega vsakdana in nam prinašajo veliko veselja. Življenje na podeželju je tesno povezano z naravo, zato so živali pri nas vedno imele posebno mesto.

Prvi stik z varuhi doma

Psa čuvaja smo imeli pri hiši že od malih nog. To vlogo je takrat opravljala šarplaninka, ki je svoje delo opravljala z odliko. Od nekdaj so mi bili všeč psi, ki so dobri čuvaji – zaščitniški, bogato odlakani in impozantni. Takšni, ki že s svojo pojavo pokažejo, da vedo, kdo je gospodar domačega dvorišča.

Zakaj prav kraški ovčar?

Ko sva si s partnerico ustvarila dom, družino in dobila prvega otroka, še ni bil pravi čas za psa. Ko pa se nam je pridružil še drugi otrok, smo začutili, da je prišel tudi pravi trenutek za novega štirinožnega družinskega člana.

Vse lastnosti, ki sem jih iskal pri psu – in še veliko več – sem našel prav v pasmi kraški ovčar.

Poleg odličnega čuvaja smo dobili tudi zvestega spremljevalca, ki je hitro postal del družine.

Začetki s kraškim ovčarjem in spoznavanje karakterja s psičko Nerino

S kraškim ovčarjem sem se prvič srečal pred približno dvanajstimi leti, ko smo dobili svojo prvo psičko Nerino. Takrat sem začel podrobneje spoznavati pasmo in hitro ugotovil, da gre za izjemno zvestega, inteligentnega in predanega psa.

Za pasmo me je navdušil takratni predsednik Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev, Borut Pivec.

Že takrat je veliko opozarjal, da je kraški ovčar ogrožena slovenska pasma in da je pomembno ohranjati ta del naše naravne in kinološke dediščine. Njegov pogled na pomen pasme ter lastnosti kraškega ovčarja – zvestoba, zaščitniški značaj, mirnost, zanesljivost in navezanost na družino – so me še dodatno prepričali. Prav zato sem se kasneje odločil, da tudi sam po svojih najboljših močeh prispevam k ohranjanju te čudovite slovenske pasme.

Od hobija do poslanstva

Z Nerino smo naredili prve korake v šolanju, skupaj smo osebnostno rasli in se učili osnovnih veščin vodništva. Udeležili smo se številnih razstav in dobili potrditev, da imamo perspektivno psičko, zato smo želeli to nadgraditi s paritvijo. A narava je hotela drugače – kljub večletnemu trudu nam ni uspelo. Odločili smo se po »kraševsko«, da vztrajamo. S Šmarnico Kraški ruj nam je končno uspelo, da tudi mi pustimo svojo sled v tej zgodbi. Da bo ta zapis trajen, smo v letu 2024 registrirali psarno.

Naš vsakdan s kraškimi ovčarji se začne zelo zgodaj. Vsako jutro, ne glede na vreme ali dan v tednu, ob petih zjutraj sledi sprehod, nato odhod v službo.

Ko se vrnemo domov, ponovno poskrbimo za sprehod, nato pa čas namenimo delu okoli hiše in ostalim opravilom. Sedaj, ko sta sinova že večja, je nekoliko lažje, saj sta se lepo vključila v dnevno rutino.

Psi nas spremljajo pri opravilih, delu in v prostem času. Večerni sprehod je vedno lep zaključek dneva. Kljub vsakodnevnim obveznostim nam čas, preživet s psi, predstavlja sprostitev in posebno veselje.

Kraški ovčar je družinski član

Kraški ovčar je čudovit in neizprosen varuh drobnice ter odličen čuvaj posestva, hkrati pa tudi izjemen družinski prijatelj.

Kot zanimivost lahko povem, da je naš drugorojenec le pol leta starejši od naše najstarejše psičke, ki danes šteje že dvanajst let. Med njima se je skozi leta spletla posebna vez. Kljub temu da je bil sin kot majhen otrok precej živahen in včasih tudi nekoliko bolj grob, nikoli ni prišlo do težav – psička je bila vedno potrpežljiva, mirna in zaščitniška.

Pasma, ki zahteva odgovornega vodnika

Seveda pa kraški ovčar ni pasma za vsakogar. Čeprav je zelo vsestranski, potrebuje odločno, dosledno in jasno vzgojo. Sam priznam, da sem bil včasih morda nekoliko preveč popustljiv in nežen, zato pride tudi kakšen trenutek, ko pes razmišlja po svoje in ne posluša vedno tako, kot bi si želel.

A prav to je del njihovega značaja – so inteligentni, samostojni in ponosni psi, ki potrebujejo spoštljiv odnos in človeka, ki jim zna postaviti meje.

Pri tej pasmi najbolj cenim navezanost na človeka, zaščitniški značaj, mirnost in zvestobo. Kraški ovčar ni samo pes, ampak pravi družinski član in spremljevalec, ki ostane ob človeku v vseh trenutkih. Verjamem, da bo ta čudovita slovenska pasma tudi v prihodnje ostala pomemben del našega življenja ter da bodo ljudje vedno bolj prepoznavali njene kakovosti in pomen slovenske kinološke dediščine.

Izzivi vzreje in podpora skupnosti

Da vzreja ni enostavna, sem spoznal že zelo zgodaj. Poseben izziv mi je bila na začetku paritev – kot začetniku bi mi prav prišel kakšen »priročnik za telebane«.

V DLVKOS imaš podporo pri izbiri samcev in paritvenih kombinacij, potem pa je na tebi, da uspeš ujeti pravi trenutek pri samički, se dogovoriti z lastnikom samca in izpeljati sam skok – kar tudi ni mačji kašelj, sploh če je obema lastnikoma prvič.

Osebno sem imel to srečo, da sem dobil veliko informacij od izkušenih kolegov in kolegic z bogatimi kinološkimi izkušnjami. Zelo poučen je bil tudi brezplačen spletni tečaj kolegice Nine iz Veterina Nina: Samozavesten vzreditelj.

Mateja Mihelčič, vzrediteljica moje druge psičke Šmarnice, mi je bila vedno na voljo za vprašanja, tudi ob nemogočih urah. Skupaj sva naredila ogromno kilometrov, bila pogosto na robu obupa, a na koncu le uspela. Tu se vidi, kdo dela s srcem – poslanstvo vzreditelja se ne konča z oddajo mladiča.

Tudi sam stremim k temu, da bodočim lastnikom psov iz naše reje pomagam po svojih najboljših močeh pri vsakdanjih izzivih. Ni večjega zadovoljstva, kot videti, da je kuža odšel v dobre roke. To je največja nagrada za vloženi trud – tega se ne da kupiti.

Naša zgodba se nadaljuje

V letu 2026 se naša zgodba nadaljuje.

8. 4. 2026 sta se v Psarni Trškogorski skotili dve čudoviti psički iz kombinacije Veron in Vita.

Veron živi na kmetiji, karakterno je zelo umirjen, prijazen do otrok, socializiran in vajen sprehodov.

Če si želite kateri psičk ponuditi dom, nas lahko pokličete.

Kontakt

📞 Jernej Bojanc: 040 668 990

Kraški ovčar ni le pes – je zvest spremljevalec, zaščitnik in družinski član

Verjamem, da bo ta čudovita slovenska pasma tudi v prihodnje ostala pomemben del našega življenja in naše dediščine ter da bo vedno več ljudi prepoznalo njeno vrednost.

Besedilo in fotografije: Jernej Bojanc