Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije (DLVKOS) je osrednja organizacija, ki že od leta 1991 skrbi za ohranjanje, razvoj in promocijo kraškega ovčarja, edine slovenske avtohtone pasme psov.
Ljubitelji, lastniki in vzreditelji Kraških ovčarjev se povezujemo v društvu, ki je bilo ustanovljeno 14.9.1991 in je član Kinološke zveze Slovenije – KZS https://www.kinoloska.si/
- Društvo jubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije – DLVKOS
- Društvo pod svojim okriljem združuje vzreditelje pasme kraški ovčar, lastnike kraških ovčarjev, strokovnjake za to pasmo, kot tudi vse tiste, ki so zgolj ljubitelji in želijo s svojim udejstvovanjem prispevati h prepoznavnosti in ohranjanju pasme.
Člani prispevajo k širši, boljši možnosti delovanja kluba in društva. Enkrat letno sta klub in društvo zavezana organizirati specialno razstavo za kraške ovčarje. Preko leta načrtujeta delavnice, predavanja in seminarje povezane z vzrejo, razstavljanjem, skrbjo za pasmo, načinom promoviranja pasme in podobno. Skušata se povezovati s sorodnimi organizacijami, podjetji ter aktivnimi posamezniki, preko katerih je moč svoje cilje bolje, lažje in bolj strokovno izpeljati oziroma doseči.
Člani društva smo bili skupaj s klubom in KZS pobudniki za vpis vzreje kraškega ovčarja na seznam nesnovne dediščine.
Delovanje društva zagotavlja pasmi promocijo, njen razvoj in zaščito. Zato ne čudi, da je bilo v več kot tridesetih letih njunega delovanja, poleg vseh drugih aktivnosti, izdanih tudi nekaj knjig, brošur, katalogov in člankov, tudi strokovnih.
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto je bil vzpostavljen informacijski sistem, v katerem najdemo vse kraške ovčarje, njihovo gensko sliko in vse ostale razpoložljive podatke, kar je velika pridobitev pri vzreji.
Nekaj je bilo do danes že storjenega, vendar pa je veliko naših pasem še vedno malo-številčnih in ogroženih. Tudi naš kraški ovčar.
Na vseh nas je, da pasmi posvetimo vso svojo pozornost, v njej prepoznamo vse odlike, preko katerih nam kraški ovčar bogati naša čustva, s svojim primarnim delom pa omogoča ohranjati črede domačih živali nedotaknjene, ter posredno s tem ščiti velike zveri in njihov naravni habitat.
