Osem drobnih čudežev ogrožene pasme kraški ovčar pod Blegošem čaka na svoje tople in skrbne domove.

Tokrat predstavljamo zgodbo vzrediteljice kraških ovčarjev Helene Stanonik.

Helena se dobro zaveda, da kraški ovčar spada med ogrožene avtohtone slovenske pasme, kar pomeni, da je njegova številčnost tako nizka, da obstaja tveganje za postopno izginotje.

Ohranjanje pasme je zato izjemno pomembno, saj kraški ovčar predstavlja del naše naravne in kulturne dediščine, z letom 2025 je bila pasma vpisana pasma tudi na seznam nesnovne dediščine.

Vsako odgovorno leglo, skrbna vzreja in predani lastniki prispevajo k temu, da pasma preživi, se razvija in ostane prisotna tudi za prihodnje generacije.

Podrobnosti si lahko preberete na povezavi TUKAJ.

Takole nam je svoje izkušnje zaupala Helena.

Življenje pod Blegošem in začetek naše zgodbe

Kot že ime pove, se naša psarna nahaja pod mogočnim Blegošem, v idilični vasici Volaka v Poljanski dolini. V logotipu smo zato upodobili prav Blegoš in kraškega ovčarja – pasmo, ki nas je s svojo čudovito naravo popolnoma prevzela.

Na naši manjši kmetiji sobivajo krave, koze, kokoši, mačke in seveda dve izjemni kraški ovčarki, ki sta srce naše zgodbe.

Ljubezen do psov nas spremlja že od nekdaj, tako v moji družini kot v moževi. Dolga leta so bili naši spremljevalci predvsem mešančki, le dvakrat v otroštvu smo imeli čistokrvnega nemškega ovčarja. Zadnja pred kraševkami je bila Ajka – čudovita mešanka belgijskega in kraškega ovčarja, ki je v sebi nosila skoraj vse lastnosti pravega kraškega ovčarja.

Naška – prva prava kraška ovčarka v naši družini

Ko je Ajka začela pri svojih 14 letih kazati težave s kolki, smo želeli še pravočasno pripeljati v dom mladička, da bi mu lahko predala svoje znanje. Sprva nas je skrbela zima, a po tehtnem razmisleku in prijaznem pogovoru z gospo Bojko iz Ljubljane, smo si šli leglo ogledat.

In kot se pogosto zgodi – ko vidiš tiste mehke kepice, je odločitev sprejeta. Januarja je v naš dom prišla Naška, naša prva kraševka z rodovnikom.

Z Ajko sta skupaj preživeli še štiri mesece, nato pa smo se morali posloviti.

Kraški ovčar – slovenska avtohtona in ogrožena pasma

Navdušenje nad našo avtohtono pasmo nas je pripeljalo do odločitve za vzrejo. Z Naško smo obiskovali razstave, kjer je dosegla odlične rezultate in osvojila naziva J.CH SLO ter SLO CH v lepoti. Usoda pa je hotela, da ima le eno leglo – z enim mladičkom, našo Rubi Srečko, ki je ostala doma.

Rubi Srečka – nadaljevanje poslanstva

Rubi je tako nadaljevala vzrejno pot. Tudi ona je postala SLO CH v lepoti, opravila izpit Bbh in se izkazala kot izjemno skrbna mama. Skupno je skotila že 30 mladičkov, njena legla so vedno številčna. Pri zadnjih dveh leglih ji je celo Naška pomagala “krotiti” živahne mladičke – lep dokaz čudovite povezanosti med psičkama.

Vzgoja in skrb za mladičke sta pri nas družinsko poslanstvo. Veliko časa namenimo socializaciji, učenju in negi – psi so dobesedno ves čas z nami.

Ker je Rubi že v osmem letu starosti, bomo po letošnjem leglu vzrejo začasno zaključili.

Aktualno leglo 2026 – 8 izjemnih mladičkov

V letošnjem, zadnjem Rubijinem leglu, imamo osem čudovitih mladičkov – štiri punce in štiri fante. Vsi lepo napredujejo, so siti, zadovoljni in samozavestno stopajo na svoje tačke.

Zanje iščemo resne in odgovorne lastnike, ki prepoznajo lepoto, značaj in vrednost naše avtohtone pasme.

Mladički, ki vas že komaj čakajo. Ogled mladičkov bo možen čez približno en teden, torej od prvega tedna februarja naprej, v nove domove pa bodo lahko odšli v drugi polovici marca.

Naše poslanstvo in skrb za pasmo

Naški in Rubi sta naši nepogrešljivi spremljevalki tudi v hribih. Redno osvajata tudi dvatisočake, vedno zdravi in polni energije. Zaupamo v kakovostno prehrano – kombinacijo dobrih briketov, surovega mesa, zelenjave in domačih priboljškov.

Smo aktivni člani društva in kluba kraških ovčarjev in se z veseljem udeležujemo srečanj.

Želeli bi si še več dogodkov po vsej Sloveniji – tudi kakšen daljši skupni pohod bi bil zelo dobrodošel.

Kontakt

Psarna Podblegoška
Helena Stanonik
031 344 189
stanonik.helena@gmail.com

Besedilo: Helena Stanonik, Marta Mohar

Fotografije: Helena Stanonik