Ob slovenskem kulturnem prazniku vas vabimo na praznični sprehod s kraškimi ovčarji po ulicah Novega mesta
Dragi ljubitelji kraških ovčarjev, ob slovenskem kulturnem prazniku vas prijazno vabimo na druženje s kraškimi ovčarji v Novem mestu, kjer bomo združili kulturni utrip mesta, čudovito naravo ob reki Krki in prijetno družbo kraških ovčarjev.
Takole je bilo 8. februarja 2025 v Kranju.

Zbor
- Nedelja, 8. februar 2026
- Novo mesto, Novi trg 6, navodila za pot
Parkirišče pri Novem trgu (v bližini nekdanje knjižnice Mirana Jarca) - Ob 13.00 uri
Potek sprehoda
Od zbirnega mesta se bomo odpravili skozi Kettejev drevored, nato pa se povzpeli na grič Marof, kjer nas čaka lep razgled na Novo mesto.Pot nas bo vodila mimo Kapitlja in Dolenjskega muzeja
V mestnem središču pa nas bo pozdravil podžupan Urban Kramar.
Sprehod bomo nadaljevali do Kandijskega mostu, od koder se odpira pogled na znameniti novomeški Breg, Julijino brv in druge mestne znamenitosti.
Sledilo bo sproščeno druženje ob pijači in prijeten klepet – Pub pri Vodnjaku.
Sprehod s postanki bo trajal približno dve uri.
Za vprašanja, dodatne informacije ali prijave se lahko obrnete na:
Gregorja Kokalovića, telefon: 040 725 339
Anito Tomšič, telefon: 040413477
Novo mesto – stičišče kulturne in nesnovne dediščine ob slovenskem kulturnem prazniku.
Kratek zgodovinski oris Novega mesta
Novo mesto je bilo ustanovljeno leta 1365 ob reku Krki. Že tisočletja pred tem pa je bil prostor, na katerem je danes mesto, bogato poseljen. Posebej pomemben je Kapiteljski hrib, ki je bil naseljen že od pozne bronaste dobe dalje, arheologi pa so tam odkrili tudi zgodnje srednjeveške sledi poselitve iz 9.–10. stoletja, kar predstavlja najstarejšo znano poselitev znotraj območja današnjega mesta.
Kettejev drevored – od prazgodovine do mestnega simbola
Kettejev drevored je eden najbolj prepoznanih simbolov Novega mesta. Nastal je leta 1891 in je danes eden izmed najdaljših in najlepših slovenskih drevoredov, dolg približno 1500 metrov in zasajen s kar 370 divjimi kostanji.
Drevored poteka čez grič Marof, kar ni naključje: na tem griču je stala prazgodovinska naselbina iz prvega tisočletja pr. n. št., ki je bila eno najpomembnejših prazgodovinskih središč na Dolenjskem.
Danes drevored velja za ključni del naravne in kulturne dediščine mesta in je razglašen za spomenik oblikovane narave. Poimenovan je po pesniku Dragotinu Ketteju, ki je med letoma 1896 in 1898 obiskoval novomeško gimnazijo in močno zaznamoval kulturni utrip mesta.
Kapitelj – središče najstarejše poselitve
Kapiteljski hrib je eno najstarejših kulturnih območij Novega mesta. Arheološke raziskave so razkrile:
- ostanke poselitve iz pozne bronaste in železne dobe,
- sledi zgodnjesrednjeveške naselbine iz 9.–10. stoletja,
- dragocene najdbe iz 15. stoletja, povezane z najzgodnejšimi začetki oblikovanja mesta.
Na tem hribu stoji tudi stolna cerkev sv. Nikolaja, ena najpomembnejših sakralnih stavb na Dolenjskem.
Zanimivosti o Julijini brvi
- Uradno je bila odprta oktobra 2023, namenjena pešcem in kolesarjem
- Dolga je okoli 122 metrov, široka več kot 4 metre in sestavljena iz devetih jeklenih segmentov, težkih več kot 200 ton
- Projektiral jo je priznani inženir Marjan Pipenbaher
- Na sredini ima razgledno točko z lepim pogledom na novomeški Breg
Brv je poimenovana po Primičevi Juliji, nesojeni ljubezni Franceta Prešerna, ki je živela v bližnjem dvorcu Neuhof
Druge zgodovinske zanimivosti Novega mesta
- Staro mestno jedro s Glavnim trgom je bilo skozi stoletja središče trgovine, rokodelstva in mestnega življenja.
- Ob Krki je že v srednjem veku stalo mestno obzidje z značilnimi vodnimi vrati, ki so varovala dostop s strani reke.
- Župančičevo sprehajališče, ki se navezuje na Kettejev drevored, je priljubljena pot ob reki Krki in povezuje staro mesto z Loko.
- Marof in Kapitelj sta najpomembnejša razgledna griča Novega mesta, od koder so vidni Breg, Ragov log, Gorjanci in Trška gora.
Vir: novomesto.si, dolenjskimuzej.si
Utrinki druženj v letu 2025
Oglejte si video spomine na naša pretekla druženja in se nam v letu 2026 pridružite tudi vi!
Poskrbimo za dobro počutje vseh!
- Psi naj bodo na povodcih.
- S seboj prinesite vrečke za iztrebke.
Vselimo se srečanja z vami!
Upravni odbor DLVKOS
Besedilo: Marta Mohar, Gregor Kokalović
Video: Anita Tomšič
NAJBOLJ BRANO
Slovenska odprava na Češko, kraški ovčarji in ekipni duh so navdušili tudi izven naših meja
Slovenska odprava na Češko v organizaciji društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije Skupinska fotografija slovenske odprave z gostiteljico Gabrielo [...]
Družinske zgodbe: Marko in njegov kraški ovčar Falco Raubarski
Prvo srečanje s kraškim ovčarjem Moja zgodba s slovensko avtohtono pasmo - kraškim ovčarjem, sega v rano mladost, ko smo [...]





