Nedelja, 9. novembra 2025, nas je združila v nepozabnem pohodu po Kraškem robu

Skoraj po vsej Sloveniji smo se v nedeljo, 9.novembra 2025 prebudili v megleno nedeljsko jutro. Po kar malo zaspanem jutranjem sprehodu z našimi ljubljenčki smo se iz različnih koncev Slovenije ljubitelji kraških ovčarjev, pa tudi drugih pasem, odpravili na pot proti Črnemu Kalu. Z veseljem smo se odzvali pobudi in vabilu Aleša Cepaka na pohod po Kraškem robu.

Okrog 10.00 ure dopoldne smo se zbrali na parkirišču. Že zbor je bil krasen, poleg prijetnih temperatur in neba brez oblačka, so nas pričakali nasmejani obrazi lastnikov in ljubiteljev kraškega ovčarja in seveda razposajeni sinovi in hčere vetra, ki so nas z živahnim laježem kar malo priganjali za odhod.

Črni Kal – vas z bogato zgodovino

Sprehodili smo se do jedra vasi Črni kal, ki ima bogato zgodovino in tudi nekaj pomembnih zgodovinskih znamenitosti:

  • Nad vasjo so ruševine srednjeveškega gradu San Sergio, kjer je izobešena Slovenska zastava
  • V vasi je Benkova hiša, ki je najstarejša podeželska hiša iz leta 1489
  • Znamenitost vasi je baročna cerkev sv. Valentina z nagnjenim zvonikom iz leta 1802
  • Na ogled je tipično kraško dvorišče domačije (Črni Kal 17, stavbna dediščina) s kamnoseškim portonom iz leta 1863
  • Primer kraškega stavbarstva iz obdobja med 16. in 18. stoletjem si lahko ogledamo v vasi pri hišni številki Črni Kal 38

Več o vasi Črni Kal si lahko preberete na povezavi https://visitkoper.si/crni-kal/

Sredi vasi sta nas z bogato malico pričakala Aleš in Tina Cepak, na dvorišču smo se okrepčali in poklepetali in se povzpeli na ruševine srednjeveškega gradu, kjer je simbolično izobešena slovenska zastava. Pot nas je vodila mimo več znamenitosti, sprehodili smo se mimo baročne cerkve svetega Valentina z nagnjenim zvonikom, v vaškem vodnjaku so se naši sinovi in hčere vetra osvežili pred vzponom.

 

 

Pohod po Kraškem robu

V čudovitem vremenu smo na poti proti vrhu srečali veliko pohodnikov in navdušenih plezalcev tako iz Slovenije kot Italije. Seveda so vsi občudovali kraške ovčarje, ki so v idiličnem kraškem okolju še bolj zasijali v svoji lepoti.

Na vrhu, na samem kraškem robu, smo bili nagrajeni z izjemnimi razgledi vse od hrvaške Istre, slovenske obale in morja, daleč v Italijo in tja do slovenskih Alp.

 

Zaključek v znamenju Martinovega

Ko smo se vračali, nas je Aleš spet povabil na dvorišče, kjer nam je pripravil pravo Martinovo pojedino, slastno joto, dišeče mesnine, seveda tudi vina ni manjkalo. Prijetno utrujeni, siti in zadovoljni smo se odpravili na svoje domove in si obljubili, da se prihodnje leto tudi srečamo.

Kaj povezuje vas Črni Kal in kraškega ovčarja?

Črni Kal je slikovita vas, nas očara s svojo srednjeveško zasnovo in arhitekturnimi dragulji iz 15. in 16. stoletja. Ta vas, ki je bila nekoč na meji med Benetkami in Avstrijo, je danes priznana kot del nepremične kulturne dediščine Slovenije.

Kraški ovčar je slovenska avtohtona pasma psa in vzreja kraškega ovčarja je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine.

 In prav zato smo se odločili, da bo naše druženje postalo tradicionalno!

Zato vse vabimo, da si že za prihodnje leto rezervirate prvo novembrsko nedeljo za naše srečanje na Črnem Kalu, kjer se simbolično srečata nepremična in nesnovna kulturna dediščina Slovenije.

 Posebna zahvala

V Društvu ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije se za idejo, pobudo, organizacijo in pogostitev zahvaljujemo našima članoma Alešu in Tini Cepak. Prav tako se zahvaljujemo vsem udeležencem, saj nas takšna druženja bogatijo, izmenjamo si izkušnje in si postavimo nove cilje, da bomo ohranili našo krasno pasmo – kraškega ovčarja.

Besedilo: Marta Mohar

Fotografije: Anita Tomšič

NAJBOLJ BRANO