Pri Kumarjevih v Škofji Loki je še posebej živahno. Po vrtu se sprehajata dva kraška ovčarja in dva pudlja. Mimoidoči so jih navajeni in se jim je to verjetno ne zdi nič nenavadnega, pa vendar ni čisto tako.

Patricija je že od malega ljubiteljica psov, tako majhnih kot srednje velikih ter velikih in so del njene družine že vse življenje.

Po slovesu prejšnjega velikega psa, so v začetku leta 2016 začeli iskati novega družinskega člana, ki bi lahko bival večinoma zunaj. Mož Izidor si je že dolgo želel kraškega ovčarja, tako zaradi karakterja in mogočne, pristne lepote. Ko sta se odločala in izbirala pasmo, ju je bilo kar malo strah.

Kraški ovčar je bil pojem za zahtevnega psa, ki ni primeren za vsakega, neposrednih izkušenj pa še nista imela. Nista bila popolnoma prepričana, da bosta tako zahtevnega psa sposobna obvladovati.

In potem sta se odločila, da bosta vseeno šla »samo pogledat« leglo kraških ovčarjev. Ko sta se vrnila domov, se zgodba pravzaprav ni končala, ampak se je šele začela. Spogledala sta se in se takoj usedla nazaj v avto ter se vrnila po prikupnega kraškega ovčarja Nojkota, ki ju je s svojim pogledom očaral že ob prvem srečanju. Ime Nojko jim nikakor ni šlo z jezika, zato je že po nekaj dneh Nojko postal Taro.

In Taro seveda ni bil njihov edini pes. Njegov hišni pasji učitelj je bil pudelj oziroma koder Sepi. Taro ga je brezpogojno poslušal in se učil od njega, seveda ne samo koristnih stvari ampak tudi neumnosti, na primer z veseljem sta pobegnila skupaj. Taro je rastel in iz male puhaste kepe Sepijeve velikosti je postal pravi kraški lepotec.

Ko je bil Taro star dobri dve leti, se je pudelj Sepi poslovil. Že čez teden dni se je Kumarjevim pridružil mali pudelj Enzi. Enzi je ob prihodu domov tehtal slab kilogram in pol, Taro pa je imel takrat že 35 kg. Tako nežnega velikana, kraškega ovčarja, v družini še niso imeli, saj pudeljček Enzi ni niti enkrat zajokal zaradi Tarovega napačnega giba.

Patricijo že vse življenje spremljajo pudlji, ob upokojitvi se je pa odločila, da je čas še za enega pudlja. Pri Enzijevih dveh letih se je družini pridružil še mali pudeljček Erni, ki je tehtal le dober kilogram. Bil je tako majhen, da ga Taro prvih nekaj dni tudi pogledati ni upal.

Tudi Erni je zrasel in vsi trije so postali simpatična klapa in skupni izleti in sprehodi nikoli niso bili dolgočasni. In če je v družini prostor za tri pse, potem je seveda lahko tudi za štiri. In tako se je družini pridružil še en kraški ovčar Ursus, ki ga kličejo Medo.

Si predstavljate, kako zgleda sprehod s štirimi samci, dvema kraškima ovčarjema in dvema pudljema? Verjetno težko.

Tudi Kumarjeve je v začetku skrbelo, kako se bodo samci med seboj razumeli. Kdo bo glavni? Bodo kakšni konflikti? Kaj če ne grejo skupaj na sprehod ali pa na počitnice?

No izkazalo se je, da je bila skrb popolnoma odveč. Taro, Medo, Enzi in Erni so se organizirali sami, vsi vedo kakšno vlogo imajo v različnih situacijah. Med sabo se odlično razumejo, določili so hierarhijo in eden brez drugega ne morejo.

Patricija pravi, da se imajo čudovito, da sta z Izidorjem zadovoljna in včasih tudi malce utrujena. Hvaležni pogledi štirih kosmatincev, igrivo mahanje z repom in vsak dan nove norčije ju vedno spravijo v dobro voljo.

Vsebino prispevka in fotografije je prispevala Patricija Žumer.