Kaj je to nesnovna kulturna dediščina?

Nesnovna kulturna dediščina so nesnovne dobrine, kot so prakse, predstavitve, izrazi, znanja, veščine, in z njimi povezani premičnine in kulturni prostori, kjer se ta dediščina predstavlja ali izraža in jih skupnosti, skupine in včasih tudi posamezniki prenašajo iz roda v rod in jih nenehno poustvarjajo kot odziv na svoje okolje, naravo in zgodovino.

Slovenska zakonodaja povzema Unescovo Konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine iz leta 2003, ki je 18. decembra 2008 začela veljati tudi za Slovenijo.

Konvencija zagotavlja ohranjanje in spoštovanje nesnovne kulturne dediščine skupnosti, skupin in posameznikov, večje zavedanje o pomembnosti tovrstne dediščine na lokalni, državni in mednarodni ravni ter medsebojno spoštovanje, mednarodno sodelovanje in pomoč.

Z vpisom se je kraški ovčar pridružil lipicancem in kranjskim čebelam.

• Tradicionalna reja in vzreja lipicancev (leto vpisa 2016)

• Čebelarstvo (leto vpisa 2018)

• Vzreja čebeljih matic matic kranjske čebele (leto vpisa 2019) 

• Vzreja kraškega ovčarja (leto vpisa 2025)

Celoten seznam najdete na povezavi: https://www.gov.si/teme/nesnovna-dediscina/

Kraški ovčar je slovenska avtohtona pasma

Avtohtona pasma je pasma domačih živali, ki je nastala in se razvila na določenem geografskem območju ter je prilagojena lokalnim razmeram. Te pasme so rezultat dolgotrajnega rejskega dela več generacij rejcev na določenem območju, kar jih naredi edinstvene in dragocene za kulturno in naravno dediščino .

Avtohtone pasme so pomembne za ohranjanje genske pestrosti in kulturne krajine ter imajo pogosto tudi ekonomski pomen za lokalne skupnosti. 

Na spletni strani ministrstva boste našli 27 opisanih pasem – med njimi lipicanca, kranjsko čebelo in kraškega ovčarja. Publikacija na spodnji predstavlja vse avtohtone in tradicionalne slovenske pasme. Vsebinsko je pri izdaji publikacije sodelovala Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za zootehniko.

Povezava na publikacijo

Vir: https://skp.si/download/slovenske_avtohtone_in_tradic_pasme_domacih_zivali-pdf

Dejavnosti Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije predstavljajo del dokumentacije vpisa v register

• Društvo ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije, ki deluje pod okriljem Kinološke zveze Slovenije, je bilo ustanovljeno leta 1991 z namenom promocije, ohranjanja in razvoja kraškega ovčarja, edine slovenske avtohtone pasme psov. Redno organizira specialne razstave, kot so državne specialne razstave “CAC”, ter druge dogodke za ljubitelje in vzreditelje kraških ovčarjev.
• V društvu skrbimo za informiranje in izobraževanje članov prek društvene spletne strani kraskiovcar.si in uradnih društvenih kanalov na družbenih omrežjih, kjer objavljamo najnovejše novice, termine vzrejnih pregledov ter druge pomembne informacije o pasmi. Sodelovanje s Klubom kraških ovčarjev Slovenije pri skupnih projektih in dogodkih še dodatno krepi povezanost skupnosti ljubiteljev kraških ovčarjev v Sloveniji.
• Med letoma 2002 in 2010 je društvo izdajalo časopis Kraševec: slovenski pastirski pes.
• Leta 2006 je Agencija Republike Slovenije za okolje društvu zaupala projekt za ponovno uporabo kraškega ovčarja kot pastirskega psa. V sklopu tega smo pripravili dokument Strokovne osnove za izvajanje ukrepa odvračanja velikih zveri s pastirskimi psi, ki opisuje metode uvajanja pastirskih psov v to funkcijo.
• Od leta 2009 v društvu v sodelovanju z Biotehniško fakulteto vodimo javni informacijski sistem za kraške ovčarje, kar je pomembno tako z vidika poznavanja kot ohranjanja genske pestrosti ogrožene populacije te pasme psov.
• V letih 2011 in 2012 smo v okviru projekta SloWolf rejcem drobnice na območjih s prisotnostjo volkov donirali varovalne komplete, ki so vključevali visoke elektromreže, in pastirske pse, med njimi tudi kraške ovčarje.
• Društvo je z Zavodom za gozdove sodelovalo tudi v projektih SloBear in SloLynx.
• Z Veterinarsko fakulteto sodelujemo v raziskavah, ki bodo pripomogle k bolj kakovostni oskrbi psov in predvsem psic med vzrejo ter s tem k boljšemu zdravju pasme.
• Člani društva, ki so odgovorni za vzrejo, svetujejo novim lastnikom glede vzgoje in socializacije psov, vzrediteljem pa pomagajo pri načrtovanju vzreje in ob kotitvi psic ter skrbi za mladiče. V ta namen so pred leti zasnovali dva priročnika – za nove lastnike in za vzreditelje.

Za sodelovanje pri pripravi dokumentacije za vpis vzreje kraškega ovčarja v register nesnovne dediščine se še posebej zahvaljujemo:

• Slovenskemu Etnografskemu muzeju, še posebej mag. Anji Jerin

• Kinološki zvezi Slovenije

• Klubu kraških ovčarjev Slovenije za aktivno sodelovanje pri pripravi dokumentacije

• Članom Društva ljubiteljev in vzrediteljev kraških ovčarjev Slovenije za pobudo za vpis in sodelovanje pri pripravi dokumentacije

Besedilo in fotografije: Člani UO DLVKOS