Tokratna družinska zgodba je zgodba o kraški ovčarki Brini in njenih štirih mladičkih iz Selške doline. Pogovarjali smo se z Brininim lastnikom in vzrediteljem kraških ovčarjev, Dejanom Grušovnjakom.

Dejan, se lahko na začetku na kratko predstavite?

Smo štiričlanska družina Gruškovnjak iz majhne vasice Strmica v Selški dolini. Naša hiša stoji na obrobju gozda, obdana z naravo in ograjenim vrtom – imamo idealne pogoje za našo kraško ovčarko Brino. Večino prostega časa namenimo pohajanju po bližnjih hribih: Sv. Jošt, Sv. Mohor, Špičasti hrib. Ob koncih tedna pa obiščemo tudi višje vrhove, kot so Ratitovec, Porezen in Blegoš.
Brina je vedno zvesta spremljevalka. Na Ratitovcu ji za nagrado obvezno pripada znameniti flancat – brez njega ne gre nazaj v dolino! Preden se loti priboljška, z njega vedno otrese sladkor.

Brina je čudovit čuvaj in družinski prijatelj. Z njo pišemo res lepo zgodbo zvestobe in prijateljstva.

Kdaj ste se prvič srečali z avtohtono slovensko pasmo, kraškim ovčarjem?

Ko smo dobili Brino, prej pasme nisem poznal.

Zakaj prav kraški ovčar?

Pred Brino smo imeli zlato prinašalko, jaz pa sem si želel malo izziva. O kraških ovčarjih kroži ne vrste fama, da so trmoglavi in neobvladljivi, zato smo doma sklenili kompromis:

• če že želimo kraškega ovčarja, potem bomo izbrali samičko
• obvezno bova opravila šolanje v pasji šoli

In tako je tudi bilo. Najprej sva opravila mala šola, nato B-BH. V pasji šoli sva dobila posebno pohvalo, saj sva bila vedno prisotna in resna.

Nam lahko opišete vaš vsakdan z Brino?

Rutina je ključna.

• Zjutraj pred službo greva na polurni sprehod v gozd, kjer se nama pridruži tudi naša mačka Lili.
• Popoldne se podava na Sv. Jošt, zvečer pa le kratek obhod.

Naj vam zaupam še eno zanimivost. Dolžina jutranjega sprehoda je odvisna od vremena – v soncu Brina čaka pred vrati, v dežju pa potrebuje več spodbude.

Brina ob 16. uri skozi balkonska vrata opazuje, kako sem oblečen. Ko vidi športno opremo, že čaka v visokem štartu pred vrati.

Letošnje leto je za Brino še posebej zanimivo, saj ste se odločili za vzrejo. Nam lahko zaupate, kaj vas je vzpodbudilo? 

Sprva nisem razmišljal o vzreji, a na pobudo društva smo opravili vzrejni pregled, kjer je Brina dobila odlično oceno. Prva kotitev je bila stresna, a z veliko pomoči in podpore članov društva smo zmogli.

Vzreja prinese veliko odgovornosti, dela ter izzivov in posebnosti, je tako?

Seveda in kljub obilici literature te lahko vsak dan nekaj preseneti. Narava poskrbi za marsikaj, a veliko je odvisno od človeka. Trenutno delamo na rutini hranjenja in gibanja.
Brina je zunanji pes – najbolje se počuti v svoji koči v pesjaku.

Prosim predstavite nam še Brinine čudovite mladičke

Štirje kraški ovčarji so karakterno zelo različni:

• Žuno – edini samček, najhitrejši pri pridobivanju teže, umirjen in potrpežljiv.
• Žuna – glavna v leglu, raziskovalna in pogumna.
• Živa – najbolj mirna in umirjena psička.
• Žuža – najmanjša, najbolj glasna, željna cartanja, hitra in spretna.

Želimo jim, da bodo našli prijetne družine in tople domove! Morda so namenjeni prav komu izmed vas, ki berete tale prispevek.

Lahko prosim z nami delite še eno zanimivo anekdoto o Brini. Kako je v času korone pravzaprav prišla v vaš dom?

Brina je »koronski mladiček«. Ko smo jo želeli prevzeti, je vlada prepovedala prehode med občinami. S pomočjo službenega kombija in malo iznajdljivosti sem jo kljub omejitvam pripeljal domov.
Prvi meseci so bili zaradi zaprtja ustanov mirni, Brina pa je bila deležna ogromno pozornosti.

Sklenil sem, da grem po Brino za vsako ceno. Misija uspela!

Za konec nam zaupajte še, kako vidite prihodnost pasme?

Po mojem mnenju je še vedno največja težava je slaba prepoznavnost kraškega ovčarja v slovenskem prostoru.

Slovenci imamo svojo avtohtono pasmo, vzreja je vpisana na seznam nesnovne kulturne dediščine, preveč pogsto pa še vedno slišim vprašanja: »Kaj je to za en pes?« Potrebujemo več promocije in podpore državnih institucij.

Za konec bomo rekli, se strinjamo in obljubljamo, da bomo v društvu aktivno delovali na prepoznavnosti pasme.

Zahvala

Dejan, hvala za pogovor! Že s tem, ko si stopil v zahtevne čevlje vzreditelja si naredil korak k ohranitvi naše avtohtone pasme kraškega ovčarja. Žunu, Žuni, Živi in Žuži pa želimo čudovite domove. Če želite, da bodo člani vaše družine, kontaktirajte Dejana na telefon: 051 362 784

Zapisala:

Dejan Grušovnjak, Marta Mohar

Fotografije: Dejan Grušovnjak